Vrtec je institucija, ki mora skrbeti za uresničevanje temeljnih otrokovih
pravic, opredeljenih v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in Deklaraciji
o psiholoških pravicah otroka. Otrokove pravice zastopajo starši oziroma
njihovi zastopniki. Pravice otrok in staršev urejata tudi Ustava RS ter
Zakon o vrtcih.  

Otrokom, vključenim v javne vrtce, zagotavlja država možnost za optimalen
razvoj ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno
pripadnost, individualne posebnosti ter razvojne značilnosti. Optimalen
razvoj vključuje tudi možnost poglobljenega razvoja na določenem področju ter
pravico do izbire in drugačnosti.

Starši imajo pravico do vpogleda v programe za predšolske otroke, do
obveščenosti o življenju in delu v vrtcu in skupini.

Starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu,
pri tem pa morajo upoštevati strokovno avtonomijo vrtca.

Starši imajo pravico do sprotne izmenjave informacij, če le-te ne
ogrožajo poteka dela v skupini.

Starši imajo pravico do razgovora o otroku z vzgojiteljico (in s pomočnico
vzgojiteljice) na pogovornih urah. Termine določajo strokovne delavke
vsaka za svojo skupino.

Pri stikih s starši se mora upoštevati zasebnost družine.

Starši imajo pravico do postopnega uvajanja v vrtec tako, da smejo biti
skupaj z otrokom v skupini. Ob prisotnosti staršev ima vzgojitelj možnost,
da se otroku ustrezno in počasi približa. Otrok tako postopno preide
od enega k drugemu odraslemu. Uvajanje se prične z dnem vključitve otroka
v vrtec.