Goriška Brda so obmejna gričevnata, prometno odmaknjena in še vedno predvsem kmetijska pokrajina na skrajnem zahodu Slovenije. So najbolj sredozemski del našega Posočja in že od nekdaj veljajo za tipično gričevnato pokrajino s tržno usmerjenima vinogradništvom in sadjarstvom.Brda niso samo dežela vina in sadja, pač pa v svojih nedrih skrivajo številne kulturne znamenitosti. Vsa Brda vidite kot na dlani, če se povzpnete na 23 metrov visok razgledni stolp v Gonjačah (arhitekt Marko Šlajmer), ki je hkrati osrednja točka Brd. Pod stolpom je spominski relief, spomenik posvečen žrtvam druge svetovne vojne. Avtor reliefa je kipar Janez Boljka. Ob lepem vremenu se tu odpre prelep razgled na Furlanijo vse do morja, na Julijske in Kamniške Alpe, Dolomite, Trnovski gozd, Vipavsko dolino in Kras. V upravnem središču Brd, na Dobrovem, najdemo renesančni grad iz 17. stoletja, ki se je ohranil v skoraj nespremenjenem videzu in predstavlja po obnovi in rekonstrukciji pravi biser. Grad naj bi pozidali knezi Montecuccoli, dokončali grofje Colloredo, pozneje so ga odkupili grofje de Catterini, nasledil ga je grof Silverio de Baguer, ki je bil zadnji lastnik. V pritličju so trije prostori, v dveh je restavracija, v enem pa lovska soba, ki je okrašena s slikami krajev, kjer so nekdanji dobrovski gospodje imeli posesti. V prvem nadstropju je Viteška dvorana, v kateri se danes odvijajo številne kulturne prireditve. Najbolj odmevni so večeri Hitovih muz na gradu Dobrovo, na katerih gostujejo glasbeniki svetovnega slovesa. Dvorana je okrašena z grbi nekdanjih lastnikov gradu. V ostalih prostorih prvega in drugega nadstropja je edina stalna zbirka grafik slikarja, briškega rojaka Zorana Mušiča, ki jih je umetnik poklonil Brdom. V grajski kleti je urejena enoteka z vini briških vinarjev. Dobrovski grad pa ni edini grad v Brdih.

V cerkvici Svetega Križa v Kojskem najdemo gotski oltar iz leta 1515. To je edini domala v celoti ohranjen krilni oltar v Sloveniji. V srednjem delu je upodobljeno Križanje z mnogimi figurami, na krilih, ki se dajo zapreti, je reliefno prikazana legenda o najdbi in povišanju svetega Križa, na predeli je prizor križevega pota. Na drugi strani Brd, v Golem Brdu, je cerkvica Marije na jezeru, v kateri je ohranjen poznogotski stranski oltar Žalostne Marije božje. V Vipolžah najdemo kar dva, pomembnejši pa je na vzhodnem delu vasi iz 11. stoletja. Ta je bil nekoč lovski dvorec goriških grofov. Skorajda na vsakem briškem griču, sredi strnjene vasi, najdemo cerkvico. Pogled pritegnejo cerkveni zvoniki. Nekateri spominjajo na majhno utrdbo, saj se končujejo s tako imenovanimi cini, kamnitimi zobci, drugi pa se zaključujejo v obliki polnega trikotnika. V mnogih Briških cerkvah lahko odkrijemo neizmerna bogastva. Ena najlepših vasi v Brdih, Šmartno, je kar sama po sebi kulturni spomenik. Šmartno je vse do danes ohranilo znake stare, utrjene, mediteranske vasi. Vas je zgrajena na ostankih rimskega oporišča. Obzidje s stolpi je iz prve polovice 16. stoletja, zgradili so ga v času turških napadov, varovalo pa ga je tudi pred drugimi napadalci. Obzidje objema stare hiše, nastale med 16. in 19. stoletjem, trge in ozke ulice. Zaradi bogate stavbne dediščine so Šmartno razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Hiše intenzivno obnavljajo. V Šmartnem so vsak svojo hišo dobili primorski in avstrijski slikarji. V posebni hiši pa je predstavljeno življenje domačinov v začetku 20. stoletja. Brda navdihujejo številne slikarje, zato se lahko pohvalijo s še eno slikarsko hišo, to je Bažatova hiša umetnikov na Humu, ki je nastala iz nekdanje stražnice. Tako v Šmartnem kot na Humu se pogosto srečujejo domači in tuji umetniki na slikarskih kolonijah in razstavah. Brda so tudi arhitekturno zanimiva, saj so mnoge stare hiše, med katerimi je kar precej obnovljenih, večinoma ohranile staro arhitekturo. Največ jih je v Šmartnem. Za staro kolonsko hišo je značilen osrednji prostor z nizkim odprtim ognjiščem, nekatere imajo dograjen žbatafur z ognjiščem in krušno pečjo. V prvo nadstropje se je prišlo preko ganka na zunanji strani hiše. V hiše bogatejših gospodarjev se je najpogosteje vstopalo skozi širok porton ali portal.